Na spodnji pvezavi lahko dostopate do slik ob 25 - letnici društva.

https://www.dropbox.com/sh/u6s7jbv7gefvhps/AADeKs3VWs7Fbpm1N-vSZ_DOa?dl=0

Na spodnji povezavi si lahko ogledate vidoe ob 25 - letnici društva.

https://www.dropbox.com/s/cqcdlk6n2xl6mdp/25%20let%20DV%20Kostanjevica%20na%20Krki.mp4?dl=0

26. 4. 2018 je v čudovitem ambientu Cvičkove kleti Galerije Božidarja Jakca potekala predstavitev ponatisa knjige Naš cviček iz leta 1955, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki. Dogodek je bil namenjen tudi počastitvi 25. obletnice Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki in 90. letnice Vinarske zadruge Kostanjevica na Krki, ki je bila prva vinarska zadruga v Vinorodni deželi Posavje.

V uvodu je po lepo odpetih pesmih Vinogradniškega zbora Kostanjevica na Krki in recitala Hvalnice cvička Lee-Marije Colarič-Jakše vse prisotne pozdravil Stane Tomazin, predsednika Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki, ki društvo vodi že 21 let. Tomazin je dal pobudo za ponatis knjige Naš cviček, saj se zaveda pomena ohranjanja dediščine na področju vinogradništva in vinarstva, še posebej zakladov, povezanih s cvičkom. Prisotne na dogodku je pozdravil tudi  župan občine Kostanjevica na Krki,  vinogradnik in član društva Ladko Petretič, ki se je zahvalil društvu za vse aktivnosti, predvsem pa, da je knjiga Naš cviček rojaka Jožeta Likarja doživela ponatis.

O cvičku, ing. Jožetu Likarju in knjigi Naš cviček so razpravljali:

§  Zasl. prof. dr. Slavica Šikovec - priznana enologinja, eminenca slovenske enologije in živi leksikon iz umetnosti vinarstva. Skozi tok svojega ustvarjanja je vedno zagovarjala dobre in poštene prakse na področju enologije in bila zagovornica pravičnosti in poštenosti. Podpirala je domače produkte, njih razvoj in lokalne vsebine. Pripravila je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov ter bila mentorica mnogim današnjim strokovnjakom iz področja vinarstva. Vedno je bila vidna na mnogih razpravah, kjer je imela svojstveno avtoriteto.

§  Prim. Peter Kapš, dr. med, spec. inter. - zdravnik z dušo in srcem. Je velik oboževalec dolenjske pokrajine in življenja v tem prostoru ter zagovornik tradicionalnih živil, ki so na nek način tudi zdravila, predvsem cvička in medu. Njegov prispevek pri promociji cvička je neprecenljiv, saj je poudarjal, da je vino hrana in da je zdravilo, predvsem cviček, o čemer je napisal tudi več prispevkov in knjig. Pa ne samo to, slovenskemu zdravniškemu društvu  je svetoval, da cviček proglasijo kot zdravilo v količini do 2.5 dcl ob ali po jedi.

§  Gospod Matej Kuhar - ambiciozen in srčen vinogradnik, kljub temu, da ima v osnovi povsem drug poklic. Je aktivni član Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki in že sedem let tajnik društva. V društvo in med člane prinaša sveže ideje in je s svojim angažiranjem močno prispeval, da je knjiga Naš cviček doživela preporod.

§  Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše - predstojnica Mednarodne akademije za inovativni turizem, ki  ustvarja na področju inovativnega turizma, kjer ima posebno mesto integralni proizvod vinskega turizma. V letu 1999 je postala cvičkova princesa in sodelovala pri zaščiti cvička PTP. Postavila je merila delovanu projekta Cvičkova princesa, vodi društvene prireditve, izobraževanja, je idejna vodja Akademije cvičkovega turizma, strokovnih monografij ob Tednu cvička in uveljavlja projekt Turizem v zidanicah.

Vsi gostje omizja so prepričani, da so dragocene vsebine, predstavljene v knjigi Naš cviček iz leta 1955 še vedno žive, aktualne in uporabne. »Knjiga ni rodila samo ljubezen do naše zemlje, temveč jo je narekovala tudi nujna potreba seznaniti slovensko javnost z velikimi vrlinami našega najbolj prirodnega vina v Jugoslaviji in opozoriti ob tem na neprimerne in skrajno škodljive potvorbe, ki se z njim godijo. Veliko je narodov, ki zelo cenijo naravna vina svoje zemlje in jih prikazujejo kot nedotakljiv produkt in svetinjo svojega narodnega blaga in bogastva. Tudi mi Slovenci moramo ceniti in pravilno ravnati z bogastvom, ki nam ga daje naša zemlja in naša trta … », je v sklepnem delu knjige med drugim zapisal Jože Likar.