Kontakt

Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki

Ulica talcev 1
8311 Kostanjevica na Krki

GSM 031 650 305 (GSM)
E-pošta:

Iskanje

grozd

O društvu

Organi društva

Upravni odbor

stanetomazinPredsednik: Stane Tomazin

tonijarkovicPodpredsednik: Toni Jarkovič

matejkuharTajnik: Matej Kuhar

Blagajnik: Simon Kerin

Člani UO: Franc Gramc,

               Marjan Jelenič

               Silvo Drmaž

               Aleš Unetič

               Toni Lipar         

               Matjaž Jakše

 

 

 

francistokarFranc Štokar

Zgodovina društva

V CVIČKU JE DUŠA VINOGRADNIKA IN KLETARJA

Ob praznovanju 20-letnice mogoče ni odveč, da se na kratko ozremo na prehojeno pot. Društvo je 8.5.1993 ustanovilo 13 članov predvsem vinogradnikov, ki so imeli svoje vinske gorice v Zavodah. Sprejeta so bila pravila društva, ki so bila nato spremenjena oziroma dopolnjena še v letih 1997, 2001 in 2013. Desetega maja je bil sklican zbor vinogradnikov na katerem je bilo prisotnih 33 članov. Prvi predsednik društva je postal Otto Sevšek. Člani društva so v tem letu že sodelovali na ocenjevanju vin na Tednu cvička. Od leta 1994 je društvo vsako leto organiziralo društveno ocenjevanje vin. Društvo vsa leta organizira strokovno izobraževanje za svoje člane in z gotovostjo lahko trdim, da je zato kvaliteta vin v stalnem porastu.
Od leta 1999, ko je društvo nabavilo osnovno opremo za enološki laboratorij in opravlja analize alkohola, kisline in prostega žvepla po izredno nizkih cenah.
Društvo je bilo zelo aktivno pri izvedbi promocije saj je leta 1998 in 1999 organiziralo Dneve cvička z bogato povorko s prikazom vseh del v vinogradu in kleti. Od leta 2000 do 2005 je društvo skupaj z ZDVD organiziralo Teden Cvička in mislim, da nam je uspelo organizirati prireditve »z dušo« in na nivoju, ki si ga zaslužita vino in kraj.. V letu 2006 ja društvo skupaj s KS Kostanjevica na Krki izvedlo festival vin vinorodne dežele Posavje vendar žal ni bilo posluha novo nastale Občine, da bi s prireditvijo nadaljevali tudi naslednja leta. V 20 letnem delovanja društva je bilo polovica prireditev Tedna cvička v Kostanjevici na Krki.
Moja pobuda dana več kot pred desetimi leti, da gremo v izgradnjo vinskega hrama ni padla na plodna tla. Za praznovanje 20 letnice smo se odločili, da naredimo mobilni hram, ki je narejen iz starih brun in pokrit s slamo. Uporabljal se bo na raznih prireditvah in v poletnih mesecih tudi za izboljšanje turistične ponudbe z degustacijami in prodajo vin naših članov v upanju na čim manj administrativnih ovir.
Naše društvo je nesporno vodilno med vsemi 32 društvi v ZDVD po dosežkih saj so člani društva osvojili pet naslovov Kralja cvička, bili imenovani trije Ambasadorji cvička in v naših vrstah je tudi prva Cvičkova princesa.
Leta 1995 je bil organiziran prvič strokovni izlet v deželo Schilcharja in od leta 1997 je nato vsako leto organiziran strokovni izlet, v zadnjem obdobju skupaj z društvom Domače koline.
Leta 1999 je bil razvit prapor in letos smo dali priliko vsem članom, ki še nimajo žebljička, da ga kupijo.
Na pobudo društva je takratna občina Krško pridobila leta 2002 cepič potomke najstarejše vinske trte na svetu. Trta je zasajena ob zidu dela nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Vsa leta je društvo oskrbnik trte in od leta 2007 dalje prideluje protokolarno vino za občino Kostanjevica na Krki.
Za svoje delovanje je društvo prejelo tudi priznanja in sicer leta 1998 od KS Kostanjevica na Krki priznanje ter leta 2003 posebno priznanje za aktivno delo in organizacijske uspehe. Občina Kostanjevica na Krki je letos društvu podelila kostanjeviški srebrnik. Poleg tega je društvu leta 2002 ZDVD podelila posebno priznanje, ter VTD Gadova peč leta 2013 srebrni znak društva.
Vsi pridelovalci cvička PTP bi morali imeti interes, da pridelajo kvaliteten cviček in ga potem tudi po primerni ceni prodati. V preteklem obdobju se je žal prodajal tudi nekvaliteten cviček in cene so padale. Mislim, da je sedaj tržna situacija taka, da bi se lahko cene ponovno dvignile in pridelovalcem zagotovile primeren zaslužek.
V pripravi je zakonodaja oziroma podzakonski akti vendar, če bodo v taki vsebini sprejeti kot so pripravljeni, pomenijo prav gotovo katastrofo za panogo. Predviden katastrski dohodek in še manj davek na nepremičnine nista sprejemljiva in na daljši rok pomenita zmanjševanje vinogradniških površin in uničevanje kulturne krajine, kar pa državi ne bi smelo biti v interesu. Pridelovalci, ki obdelujejo vinograde ročno v ekstremnih strminah, bi morali dobiti nagrado ne pa plačevati davke.
Ob jubileju je prav gotovo primerno, da najbolj prizadevni člani za svoj trud dobijo tudi priznanja. Na izrednem zboru članov je bilo sprejeto, da se imenujejo častni člani društva, podelijo priznanja ustanovnim članom, ter najbolj aktivnim in zaslužnim članom. Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in še mnogo uspehov. Vsem vinogradnikom in vinogradnicam želim odlične letine in obilo zadovoljstva v uživanju cvička.

Stane Tomazin, predsednik UO Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki

OTTO SEVŠEK, PRVI PREDSEDNIK DRUŠTVA VINOGRADNIKOV
KOSTANJEVICA NA KRKI

otto-sevsekKo je šla prireditev Teden cvička v Novem mestu po letu 1990 nekako v zaton, in s tem tudi cviček, je prišlo tedanje vodstvo Zveze društev vinogradnikov Dolenjske v Kostanjevico na Krki v gostišče Žolnir k Ottu Sevšku z namenom, da ga animirajo, da prevzame to prireditev. Predlagali so ravno mesto Kostanjevica na Krki. Pritiski so bili močni in Ottu ni preostalo drugega, kot da v letu 1994 sprejme to veliko nalogo. Želel je le, da se cvičku povrne imidž, prireditvi pa ugled, da se postavi na neko kulturno raven in zanj najprimernejše okolje je bil kompleks Galerije Božidarja Jakca. Otto je obiskal Lada Smrekarja, mu predstavil svojo vizijo in zadeva je bila dogovorjena. Otto je na pobudo trinajstih vinogradnikov 8.5.1993 ustanovil Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki in z okoli 50 člani postal predsednik društva, ki se je takoj priključilo k Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske. Vinogradniki so bili sprva skeptični, kako bo društvo delovalo. Toda predsednik je s svojim ožjim odborom in enologi vzpostavil sistem ocenjevanja vin, dobili so precej sponzorjev, izvajali so mnoge promocije in izobraževanja ter organizirali strokovne ekskurzije za člane.
V obdobju štirih let, ko je bil Otto Sevšek predsednik Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki, je bilo to mesto tudi gostitelj prireditve 22., 23., 24 in 25. Teden cvička, ki je bila tedaj namenjena predvsem oživljanju slovesa cvička. Pri delu so sodelovali vsi predsedniki društev iz Dolenjske in drugi vinogradniki, vzpostavili so mnoge aktivnosti in dogodke, med drugim tudi sejem vinogradniško-kletarske opreme, tako da je bila prireditev vsako leto zelo pohvalna tudi s strani slovenske vinogradniške srenje. Ob zaključku njegovega mandata so tedaj tudi kupci že pridno praznili trgovinske police s steklenicami cvička, pa tudi po gostinskih obratih je bilo vse pogosteje na mizah. Žal pa mu zaradi previsoke najemnine ni uspelo realizirati projekta o postavitvi laboratorija v cvičkovi kleti in potujoče polnilnice, čeprav je bila tudi pogodba že pripravljena.
»Predvsem prvo leto, ko smo v Kostanjevici na Krki pripravljali prireditev 22. Teden cvička na dvorišču Galerije Božidarja Jakca, mi je ostalo najbolj v spominu. Izjemen ambient, mize pogrnjene s prti, stekleni kozarčki cvička na mizah ob soju sveč, v arkadah samostana luči, množica obiskovalcev in poseben vrvež. Bilo je res na visokem nivoju in cviček smo predstavili v najboljši luči. Za promocijo cvička je potrebno kulturno mesto, kar Kostanjevica na Krki prav gotovo je,« je prepričan Otto.
Svojega sogovornika osebno zelo cenim in prepričana sem, da bi bile njegove bogate izkušnje danes zelo dobrodošle. A meni, da je prav, da tovrstne zadeve prevzemajo mladi ljudje, ki imajo svežo energijo, voljo, znanje in ki so odprti za spremembe. Sam je še vedno precej aktiven na področjih, kjer mora biti aktiven in na področjih, ki ga veselijo. Tako je kot nosilec gostišča Žolnir odgovoren za red in kvaliteto v svoji široko zastavljeni in daleč naokoli prepoznavni dejavnosti, sicer pa je aktivni član Evropskega reda vinskih vitezov, Slovenskih vinskih svetovalcev, deluje pa tudi v Rotary klubu Novo mesto in v Lovski družini Kostanjevica na Krki ter Cerklje. Za mojega sogovornika pa so danes posebej dragoceni in pestri trenutki tisti, ki jih posveča svojim vnukom.

Lea-Marija Colarič-Jakše

Kostanjevica - matica cvička

kostanjevica-mKostanjevica na Krki je neločljivo povezana s cvičkom in njegovo zgodovino. Zgodba se začne pisati že leta 1234 z ustanovitvijo cistercijanskega samostana, katerega boter je bil v vseh pogledih Bernard Spanheim. Ta je samostanu kot svoj ustanovni delež podaril obsežne posesti pod Gorjanci in v Žumberku. Tudi sicer sta nastanek in zgodovina Kostanjevice na Krki tesno povezana z rodbino Spanheimov.
Prav cistercijani so bili tisti, ki so opravili pionirske korake na področju vinogradništva in kletarstva. Samostan oz. klošter, kot ga imenujejo domačini, si je z različnimi darovnicami pridobil obsežne vinogradniške posesti to in onstran Krke. Vino je v zgodovini cistercijanov pomenilo enega ključnih gospodarskih stebrov njihovega žitja in bitja. Kolikšen pomen vinu namenjajo cistercijani, si še najlažje lahko odgovorimo z njihovim znamenitim rekom: »Blizu boga je tisti, ki prideluje dobro vino!«
Logično in razumljivo je torej, da je Kostanjevica na Krki predstavljala tudi eno od ključnih središč pridelovanja cvička. Veliko o tem pove tudi podatek, da je bila po katastrofi zaradi trsne uši prav v Kostanjevici na Krki konec 19. stoletja ustanovljena prva trsnica na ozemlju današnje Slovenije, v kateri so na ameriške podlage cepili domače cepiče. Med njimi po odločitvi ampelografske komisije oz. prvem trsnem izboru na začetku 20. stoletja še zlasti žametno črnino, ki, kot vemo, predstavlja vinsko osnovo cvička. Bržda je prav v tej tradiciji iskati razloge za razvito trsničarstvo okoli Kostanjevice, ki se lahko pohvali z izredno kakovostnimi cepljenkami, cenjenimi celo v Franciji.
Po prvi svetovni vojni je tudi naše kraje zajela svetovna gospodarska kriza, ki so jo zelo občutili tudi kostanjeviški vinogradniki in vinarji. Bilo je več poskusov, s katerimi so se posamezniki bolj ali manj uspešno postavljali po robu tem krutim časom. Med njimi je potrebno omeniti še zlasti Franca Kerina iz sv. Križa (Podbočja), ki je imel svojo vinogradniško posest z dosti veliko kletjo za tiste čase v Gadove peči. Vendar to ni bila rešitev za vinogradništvo nasploh, zato je vse bolj zorela misel o ustanovitvi zadruge, ki bi združila pridelovalce, donegovala njihovo grozdje v kakovosten vinski produkt in enotno nastopala na trgu. Tako je bila leta 1928 prav v Kostanjevici na Krki s kletjo v kloštru ustanovljena Vinarska zadruga Kostanjevica. Prav to pa v tem obdobju lahko štejemo kot najbolj zaslužno za kakovost ter tipizacijo cvička in drugih vin. Danes je malo znano, da je poleg cvička v zadružnih sodih zorelo še kar nekaj drugih kakovostnih vin, temelječih na določenem trsnem izboru iz leta 1935. Med njimi velja omeniti gorjansko črnino, modro frankinjo ter še zlasti žametno črnino in pristni cviček iz Gadove peči.
Poleg tega velja omeniti tudi vodilno praktično in edukativno vlogo, ki jo je s šolanimi kadri iz Kmetijske šole Grm iz Novega mesta izvajala Vinarska zadruga Kostanjevica. Po zgledu naprednih vinorodnih pokrajin v Evropi so kmalu po svojem nastanku vinarji kostanjeviške zadruge začeli zbirati podatke o vinorodnih legah, njihovi velikosti, sortah, pridelkih grozdja na površino itd., s čimer so hoteli vzpostaviti strokovne podlage (vinogradniško matico) za zaščito pridelovalnega območja cvička. Njihove napredne ideje je prekinila druga svetovna vojna, dokumentacija se je izgubila, tako da je do uresničitve zakonske zaščite prišlo šele v samostojni Sloveniji konec 20. stoletja.
Tudi v teh časih je Kostanjevica na Krki predstavljala center zbiranja pridelovalcev, vinarjev, politikov, publicistov in lobistov za zaščito cvička, o čemer nazorno govori ploščica nad gostinsko mizo v Kmečkem hramu, nenazadnje pa tudi cvičkov muzej v Galeriji Božidar Jakac. To so bili nepozabni večeri z Milošem Kovačičem, Tonetom Anderličem, Zdravkom Mastnakom, Katarino Merlin, Stanetom Tomazinom, Ivanom Urbančem, Stanetom Jarkovičem in številnimi drugimi borci za zaščito cvička, ki jih je »logistično« vsestransko podpiral Milan Herakovič – Milko.
Moji najlepši spomini na zaščito in promocijo cvička so prav tako vezani na Kostanjevico. Prav tu sem ob Tednu cvička ali drugih različnih priložnostih predstavil kakšno od svojih knjig o cvičku, zidanicah, sortah in vinskih tipih itd., nenazadnje pa sem bil prav v Kostanjevici na pobudo Staneta Tomazina, dolgoletnega predsednika DV Kostanjevica na Krki, ki je več let vzorno izpeljalo prireditev Teden cvička, imenovan za petega ambasadorja cvička. Pred menoj so ta časti vreden naslov prejeli: Miloš Kovačič, Darko Marjetič, Zdravko Mastnak in Katarina Merlin.
V teh letih sem v Kostanjevici spoznal številne prijatelje, vinogradnike in čudovite ljudi, ki živijo s cvičkom in jim ta predstavlja del njihove identitete. Prav zaradi tega se ni bati, da bi se cvičkova zgodba kdaj izpela, saj je zapisana v njihovih genih. Spričo tega sem posebej počaščen, da me je DV Kostanjevica na Krki ob njegovem jubileju povabilo k pisanju tega priložnostnega zapisa. Vsem članicam in članom DV Kostanjevica kot tudi vsem Kostanjevičanom iskreno čestitam ob 20-letnici društva ter vam želim še veliko kraljev cvička in drugih z lovorikami ovenčanih naslovov.

Ivo Kuljaj

Kontaktni podatki

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA NA KRKI

Ulica talcev 1
8311 Kostanjevica na Krki

GSM 031 650 305 (GSM)
E-pošta:

Podatki o ustanovitvi

Datum vpisa pri registrskem organu: 31.07.1992
Registrski organ: Upravna enota Krško

 

 

 

Bilten

knjiga

Oglejte si Bilten
42. tedna cvička

(PDF datoteka 7,2 MB)

Vremenska napoved

SLO vreme

Vreme Kostanjevica

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih